content company :STYRIA

Home > Styria Medien AG > Strategija
Styria Medien AG
Strategija
Tržišče
Uprava
Vzor & vizija
Zgodovina
Hčerinska podjetja
News
Delovna  mesta
Kontakt

 

 

 

Stavimo na akvizicije in nove ustanovitve
Intervju z dr. Horstom Pirkerjem

Podjetje Styria Medien AG radi slikate z besedami. Kako zgleda aktualna slika?
Nazadnje je bilo še mornariška flota, vendar sem mnenja, da je prišel čas, da se to opusti in prične govoriti o visoko zmogljivi mreži. V floti vse ladje plujejo v eno smer – za vodilno ladjo. Visoko zmogljiva mreža pa je interaktivno polje enakovrednih odnosov. In zame slika 21. stoletja.
Ta visoko zmogljiva mreža – kot so vas citirali v medijih – bi naj letos svoje prihodke podvojila. Kar precej visoko zastavljen cilj.
To se ne sme vzeti dobesedno. Kazalo naj bi na smer dinamične, strateško načrtovane, vendar ne nekontrolirane rasti.
In v katere smeri neba?
Po Avstriji, Sloveniji in Hrvaški – tam želimo svoje cilje uresničiti na podlagi večjega angažmaja.
Kako pa bo ta angažma izgledal?
Naš cilj so nadalje akvizicije in vedno znova tudi nove ustanovitve. Tudi v bodoče želimo ostati na področju naših osnovnih kompetenc - smo in ostali bomo medijsko podjetje. Tega se bomo strogo držali.
Ostanimo pri temi prihodnost: Kam pa, po vašem mnenju, pelje pot v medijskem poslovnem svetu?
Brez dvoma je to vprašanje, ki si ga postavljam najpogosteje in bo v naslednjih petnajstih letih v mojem delu prevladovalo in ga usmerjalo. Pri tem je potrebno upoštevati dva aspekta. Prvi je domač, avstrijski, ki govori o tem, kako bi se lahko postavili pogoji za dualni sistem zasebnih in pravno javnih medijev. Drugi pa je mednaroden. Pri slednjem se je potrebno prepričati, ali teorija Wolfganga Riepla * o nesmrtnosti medijev glede časopisov drži. O tem si na pamet ne upam karkoli trditi, vendar pa o tej temi odkrito govorim.
In kakšni so ti?
Nisem prepričan, ali bo v prihodnosti sploh še obstajala razlika med radiem, televizijo, časopisom, itn. Vsekakor je možno, da se medijev ne bo več razvrščalo glede na njihov zgodovinski izvor, temveč glede na njihovo področje uporabe. Vse kaže v smeri združevanja in tako je absurdno tudi vprašanje, kako dolgo in ali sploh bodo časopisi še obstajali. Samo pomislite na E – ink (opomba: elektronsko črnilo), kaj razlikuje prenosni računalnik od inteligentnega lista papirja?
S katerimi vsebinskimi strategijami se Content Company Styria oborožuje za spoprijemanje z novimi izzivi?
Prišlo je do porasta elit in v zahodnih državah se nivo izobraženosti dviguje. V celoti gledano se je dvignil nivo, z njim pa tudi standard. Vsekakor je konzumiranje informacij in zabave večje kot kadarkoli prej, k temu pa je potrebno prišteti še veliko več interakcije. Obstaja torej domneva, da gre to na račun globine. Vendar se da z novimi mediji dobro prikazati dialektiko med površinskim in podrobnim pristopom – želja po hitrem pregledu tukaj ni v konfliktu s poglobitvijo.
Kakšen izziv pa predstavlja jezik v takem multinacionalnem medijskem koncernu kot je ta?
Za naše podjetje je to sicer pomembna tema, vendar nikakor ne nepremostljiva ovira. Uspeh zagotovo ni odvisen od tega. Gre le za to, kako profesionalno človek to obvladuje in mi tega nedvomno še ne obvladamo dovolj dobro. Prevesti vsebine je vsekakor lažje, kot pa te ustvariti.
Katero drugo delovno mesto v vašem koncernu bi vas najbolj mikalo?
Težko vprašanje, saj, po moji presoji, naloga, ki jo trenutno opravljam, izvrstno povezuje vse moje sposobnosti. Pri nalogah, ki niso moje področje, se od mene ne pričakuje veliko. Vendar pa obstaja več »slik« poklica, v katerih bi se dobro počutil. Na primer kot vodilni člankar časopisa Die Presse ali radijski napovedovalec in tudi kot Key-Accounter na oglaševalskem področju. Vendar pa mi je najljubša strategija…
Za konec: Kje so šibke točke medijskih ljudi?
Vsi bi morali delati na svoji skromnosti. Sem mnenja, da so prav ljudje, ki ustvarjajo medije, v skušnjavi razviti in ohranjati domišljavost. Na vodilnih mestih se to samo še poveča. Vem, da pred to nalogo tudi jaz vsak dan klonem, vendar pa imam vzornike v skromnih ljudeh.
* iz starega veka izpeljano spoznanje bivšega filologa in novinarja Wolfganga Riepla je od leta 1913 poznano kot »Rieplsche Gesetz« (Rieplov zakon), ki deklamira nesmrtnost medijev.
 
English Hrvatski Slovensko Deutsch
Print verzija